O dveh tromejah v Prekmurju ali kako je fino hoditi po prekmurskih gozdovih.
Radi hodite?
Ja, seveda! Kdo pa ne! A vaši otroci?! Nič hudega!
Pripeljite jih v Prekmurje, v prekmurske gozdove in na gozdne poti, ki jih pri nas ne manjka in hitro bodo v noge dobili nadušenje nad hojo in pohodi.
Ena od zelo zanimivih gozdnih poti, ki jih nekateri uradno imenujejo tudi “gozdna učna pot” je tudi pot z imenom Trojmejnik, ki je dobila ime po točki, ki je edinstvena.
Tromeja je namreč tista točka, kjer se stikajo točke meja treh držav. V Sloveniji imamo tri tromeje, kar dve sta v Prekmurju.
Prva tromeja je na Goričkem, v občini Kuzma blizu Trdkove, kjer je tromeja med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Ta tromeja je zaznamovana s piramidastim kamnom iz leta 1924 in ima tudi svoje ime: Tromejnik, Dreilanderecke oziroma Harmashatar.
Na drugi tromeji - med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško - pa se konča tok Ledave, saj se tukaj izlije v Muro.
Prav do prve tromeje oziroma ogromnega kamna, ki so mu dali ime Tromejnik, vodi gozdna učna pot, ki je odlična za kratek pohod. Tak, ko katerem šele dobiš “lušte” po pravem pohodu.
Gozdna učna pot Tromejnik leži v majhni prekmurski občini z zanimivim imenom - Kuzma in sicer v kraju s še bolj zanimivim imenom Trdkova.
Omenjena gozdna pot je dolga malo več kot dva kilometra in pol in jo - če hodite hitro, lahko prehodite v eni uri; nek normalen tempo pa bo od vas zahoteval malo manj kot dve uri. Po poti vas bo vodil nihče drug kot gozdni dedek - ježek seveda! -, ki ima za vas pripravljenih 13. postankov, na katerih boste uporabili vsa svoja čutila.
Da je pot še bolj atraktivna za otroke, si lahko ti po poti že vse od začetka pomagajo s posebno aplikacijo, s pomočjo katere vas bo ježek pomagal usmerjati po poti vse do srečnega vrha.
Kjer vas čaka veeeelik kamen, oblike piramide, ki je na točki, kjer se stikajo meje treh držav: Slovenije, Avstrije in Madžarske. Na vrhu je kar nekaj klopi v prijetni senci in lahko se v par minutah sprehodite skozi vse tri države! Ha, kako kul je pa to!
Potem pa se lahko odločite, ali boste malicali na Madžarskem, se ohladili v Avstriji in sok spili v Sloveniji, ali pa ravno obratno - vas malica čaka v Sloveniji, tekoča osvežitev na Madžarskem in senca v Avstriji.
Spust je še posebej zanimiv, saj na koncu gozdne poti na vse čaka veliiika nagrada - dejstvo, da ste premagali lenobo in ob tem celo uživali.
Dobrodošli zato na Tromeji!
Pozor! Vsi, ki radi namakate … trnke!
Prekmurska jezera in ribniki čakajo, da ujamete kapitalca!
Si strasten ribič ali ribička? Pobegni od vrveža vsakdanjega življenja in se potopi v mirno in sproščujoče okolje narave!
Prekmurje z bogatimi jezeri in ribniki je pravi raj za ljubitelje rib! Pridi in doživi nepozabno izkušnjo ribolova, ki bo prebudila tvojo strast do narave in te očarala s svojo lepoto.
Prekmurje je dežela vzhodne Slovenije, ki je znana po svoji edinstveni naravni krajini in bogatem ribjem svetu. Vode, kot so Ledavsko jezero, Soboško jezero, Bukovniško jezero, Hodoško jezero, Gramoznica Ivanci, ribniki v Bakovcih in ribnik Dobrovnik, vabijo ribiče vseh vrst, da se prepustijo svojim strastem in uživajo v ulovu.
Ledavsko jezero, ki je v res slikovitem okolju, vas s svojo čistostjo in bogastvom različnih vrst rib očara prav vsakega.
Soboško jezero - kličemo ga tudi Soboško morje - je biser Prekmurja, ki ne ponuja le odlične ribolovne izkušnje, ampak je ob njem še stotine možnosti za druge aktivnosti.
Bukovniško jezero je res pravi kraj za sprostitev in osredotočenost na ribolov.
Hodoško jezero, ki ponuja tudi čudovite razglede na zeleno pokrajino, vabi ribiče, da se podajo na lov s svojo mirnostjo.
Gramoznica Ivanci, ribniki v Bakovcih in ribnik Dobrovnik so prav tako priljubljene destinacije za ribolov v Prekmurju. Te lokacije ponujajo različne vrste rib, od šarenk, krapov do somov, kar bo navdušilo vse ribiške navdušence.
Vse te čudovite destinacije imajo dobro urejene ribolovne cone, kjer boste lahko uživali v svojem hobiju v popolnosti. Obdani z naravo in spokojnostjo, boste lahko našli svoj mir in se popolnoma osredotočili na to, kar imate najraje - ribolov. Poleg tega pa boste lahko deležni tudi prijaznosti nas, lokalnih prebivalcev, ki vas bomo sprejeli s toplo dobrodošlico in vam z veseljem pomagali pri vseh vprašanjih ali nasvetih.
Ne glede na to, ali si izkušen ribič ali pa šele začenjaš svojo ribiško pot - Prekmurje ponuja edinstveno izkušnjo, ki te bo prevzela. Ne zamudi priložnosti in se podaj na nepozabno pustolovščino v svet ribolova v Prekmurju!
Tako malo je potrebno, le palica, ti in to, da prideš v Prekmurje, pa lahko doživiš trenutke, ki jih boš ohranil v spominu za vedno!
Prekmurje te čaka z odprtimi vodami, bogatimi ribami in nepozabno lepoto narave. Pridi in odkrij, zakaj je Prekmurje prava destinacija za vse ljubitelje ribolova! Rezerviraj svoje ribiške palice, pripravi vabe in pridi v ribolovni raj Prekmurja!
Karte za vsa jezera lahko kupite na strani https://www.ribiskekarte.si/.
Prebuja čutila in omogoča popolno sprostitev - destinacija Moravske Toplice
Najdi nepozabno kombinacijo naravnih lepot, kulinarike, aktivnosti in sprostitve!Turisti in izletniki se, tako kot štorklje, vedno znova vračajo na destinacijo Moravske Toplice, saj jih navdušuje več adutov: pokrajina, kolesarjenje, gastronomija in edinstven mir, ki ga najdejo pri njih.
Ne odlašaj več, odpravi se na nepozaben izlet, krajši oddih ali dolge počitnice v občino Moravske Toplice.
Moravske Toplice so za Prekmurje velika občina, ki leži med neskončno ravnico Ravenskega in Dolinskega ter je obdano z ohranjenim naravnim območjem Goričko, ki ga varujeta Natura 2000 in Krajinski park Goričko.
Pridi torej po nepozabno doživetje, ki bo prebudilo tvoja čutila in ti omogočilo popolno sprostitev. Kaj vse lahko počneš?
Odgovor na to je doooolg, in je odvisen od tvojih želja in interesov. Ampak tu je nekaj predlogov:
Okusi in vonjave Prekmurja pri Kodili
Pokrajina nas, ko vstopimo na njeno površino, prevzame z vsemi našimi čutili.
Ne hrani le naših oči, ima tudi posebne zvoke, navdušuje z vonjem in okusom. Vse to botruje k primarni in telesni izkušnji, ki je nikoli ne izbrišeš iz spomina.
To je Prekmurje. To je Prekmurje sploh, če se ustaviš pri Kodili v Markišavcih.
Šunkatna Kodila je družinsko podjetje, ki že tri generacije temelji na vsem, kar je dobrega v prekmurski kulinariki. Vse svoje izdelke delajo na tradicionalen način in ročno, pri tem pa uporabljajo znanje, ki je z njimi raslo več generacij.
V Šunkarni Kodila pa ne najdeš le trgovine, Šunkarna Kodila je več kot to.
Je gurmanska, turistična in celo izobraževalna točka, ki je nekaj posebnega tudi zaradi stavbe. V njej v spodnjem delu srečaš butično trgovino, kjer pa nimajo le mesnin, pač pa raznolike izdelke lokalnih pridelovalcev. V zgornjem delu stavbe pa se sprehodiš mimo šunk, ki visijo v zorilnici. Prav te šunke te povabijo v restavracijo Meet Meat & Eat.
Tukaj pa se razvajanje šele začne; a ne le za mesojede goste, ki lahko na krožniku dobijo prav vse izdelke, ki jih ponujajo tudi v trgovini, pri njih ne bodo ostali lačni niti tisti, ki so ne-mesojedi, saj se prijazni kuharji posebej potrudijo za prav vsakega gosta.
Če obisk v Šunkarni Kodila rezerviraš, te osebno popeljejo skozi zgodovino zorenja prekmurske šunke in mesa ter mesnih izdelkov. Pokažejo ti zorilnice, zgrajene kot prekmurske domačije, saj so stene zorilnic ometane z ilovico in glino, streha pa pokrita s slamo. V zorilnicah ti poleg prekmurske šunke pokažejo še druge mesnine, kot so pršuti, mangalice in druge suhomesnate izdelke, značilne za Prekmurje. V restavraciji Meet Meat & eat se zgodi srečanje z najboljšimi užitki: pogled na pol pokrito teraso, poraslo z zelenico, odprto ognjišče ob strani in razbohoten ter dišeč zeliščni vrt. Restavracija omogoča stik: kuharja z gosti, gostu s pripravo njegove hrane, stik s pristnim.
Že poznaš njihovo kuharico Micko? A da ne? Navdšila te bo s prigrizki in delikatesnimi ocvirki, suhimi mesninami in ostalimi dobrotami, ki dišijo po Prekmurju. Za urbani gurmanski del pa z gourmet chefovimi krožniki poskrbita kuharska mojstra, včasih Kanadčan, danes Prekmurec, chef Daniel in Prekmurec chef Boštjan.
Šunkarna Kodila je Prekmurje postavila na kulinarični zemljevid ne le Slovenije, ampak Evrope.
Zato na svojem zemljevidu popotovanja po Prekmurju ti ne izpusti Markišavec!
Rečni wellness, büjraši, langašijada ter kukorčne pogače je le del res bogatih doživetij, ki jih lahko dobiš, če se ustaviš v Beltincih.
Ne veš, o čem govorimo? Beri naprej!
Iz Beltinec brez tega, da boš srečal vsaj delček kulturne in naravne dediščine
sredi vsakdanjega življenja enostavno ne boš prišel.
Seveda se začne z beltinskim gradom - v njem je postavljena edinstvena razstava Zgodovina zdravstva v Pomurju, ki vam bo povedala zgodbo o razvoju in delovanju lekarništva tukaj.
Društvo starodobnikov in ljubiteljev starih koles Dimek je v parku ob gradu postavilo razstavo replik starih koles. Spoznaj, kako so razvili dvokolesa!
Park ob gradu je že več kot pol stoletja tudi prizorišče Mednarodnega folklornega festivala Beltinci, ki že 50 let ohranja in navdušuje s plesom, glasbo, starimi običaji, domačimi opravili, obrtjo in krajevno kulinariko.
Cerkev Sv. Ladislava je s posebno arhitekturo in skritimi zakladi zgodnje renesanse nekaj, kar je enostavno treba doživeti. Cerkev je eden najpomembnejših spomenikov arhitekture poznega 19. stoletja v Prekmurju. Stavba je sicer nastala že leta 1742, vendar jo je med leti 1893 in 1895 temeljito prenovil in razširil dunajski arhitekt Max von Ferstl. V Marijini kapeli je družinska grobnica rodbine Zichy. Okolico beltinske cerkve krasi pomanjšana kopija stebra sv. Teodorja v Benetkah, ob njem pa stoji še beneški vodnjak, ki je avtentični primerek iz 17. ali 18. stoletja.
V cerkvi je tudi poslednje počivališče zadnjih beltinskih grofov, v Marijini kapeli je namreč družinska grobnica rodbine Zichy.
Pred cerkvijo sv. Ladislava v Beltincih stoji obeležje, postavljeno ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Spomenik je sestavljen iz 27. stebrov, kar ponazarja število pomurskih občin, ki so povezane v enotno sporočilo. Stebri simbolizirajo pokončnost, vitalnost, vstajo prekmurskega naroda. Na njih so skulpture treh izpostavljenih narodnih buditeljev, dr. Matije Slaviča, Jožefa Klekla starejšega in Ivana Jeriča, ki jih je ustvaril kipar Mirko Bratuša.
Otok ljubezni je, ko si v Beltincih, nujna točka postanka.
Zakaj tako romantično ime? Zgodba iz ozadja je romantična, čeprav z ne preveč srečnim koncem.
Govori namreč o ljubezni med bogato grofico in revnim mlinarjem, ki se je zaradi predsodkov - da se ljudje modre plemiške krvi ne smejo poročati z navadnimi smrtniki - nesrečno končala. Mladenič si je vzel življenje, grofica pa ga je celo življenje ljubila in se ni nikoli poročila. Menda je bila še posebej naklonjena nesrečnim zaljubljencem, ki jih je rada poslušala in jim dajala nasvete o tem, da naj se ne prenaglijo z nekimi dejanji, ampak naj potrpijo, počakajo in tudi odpuščajo.
Na Otoku ljubezni je tudi plavajoči mlin na Muri - edini v Sloveniji in na otoku pripravljajo tudi Büjraške dneve.
Kdo so büjraši? Beseda prihaja iz stare besede bür, kar pomeni jez. Vendar Mure büjraši niso zajezili, ampak so utrjevali bregove, da reka ni poplavljala.
Delo büjrašev je bilo res težko in naporno. Med opravilom so si büjraši kar v naravi pripravili tudi malico. Zato ti na Otoku ljubezni še danes ponudijo büjraško malico ali »pajani krüj«. V pokritem kurišču si lahko na ognju popečeš rženi kruh, ga podrgneš s česnom in namažeš z zaseko; ali pa poješ kar tako. Zraven dobiš tudi »ljubezenski napoj« in prisluhneš romanci, ki je dala otoku ime.
V tkalski delavnici je razstavljeno orodje in pripomočki, ki so jih nekoč uporabljali pri ročni predelavi lanu.
Od nedavnega kopno z Otokom ljubezni povezuje nov most čez rečni rokav. Zraven mostu so terase, ki so namenjene druženju, na mostu pa sta dve srci, kjer je fotografiranje nujno!
Otok ljubezni pa lahko obiščeš tudi z avtodomom, saj imajo urejeno postajališče za avtodome s parkirnimi mesti, ki so opremljena z elektriko, urejena pa je tudi oskrbovalna postaja in dostop do pitne vode.
Poleg vsega omenjenega ti bodo v Beltincih povabili še rečni wellness - torej spust po njim tako ljubi reki - oziroma po Amazonki Evrope, kot jo imenujejo mnogi, pa številne kolesarske poti in sprehajalne možnosti. Skratka - iz Beltinec lahko odideš le s polnimi žepi doživetij!
Dediščina, tradicija in pristnost v Beltincih: Mednarodni folklorni festival, Büjraški dnevi in občinski praznik ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
V Beltincih, kraju polnem živahnosti, nikoli ni dolgčas. Julij in avgust sta zlasti razgibana, saj se beltinski park in središče občine prelevita v živo dediščino, ki jo prežema prisnost in srčnost tradicionalnih dogodkov.
Prvi v vrsti je Mednarodni folklorni festival, ki je prava poslastica za vse ljubitelje kulture in zabave. Ta edinstvena prireditev ima že dolgoletno tradicijo kot eden prvih festivalov te vrste v Sloveniji, ki pa je tudi pustil neizbrisen pečat tudi na območju nekdanje Jugoslavije. Festival ohranja prvobitnost in avtentičnost, kar je prava redkost v dobi komercializacije. Obiskovalcem ponuja izjemno glasbo, ki se tesno prepleta z ljudskimi koreninami, ter plesne predstave, ki temeljijo na bogati folklori. Vzdušje na prireditvi je prežeto s prijetno domačnostjo, kar privablja obiskovalce, da se znova in znova vračajo v čarobno okolje mogočnih hrastov beltinskega parka. Vemo, da besede niso dovolj, da bi doživeli čarobnost tega festivala. Zato se prepustite zvokom in ritmom ter pridite na nepozabno potovanje skozi pesmi in ples, ki združujejo narode.
Nato prihajajo Büjraški dnevi, ki so prav posebno doživetje. Krajevna skupnost Ižakovci skupaj z društvi, delujočimi v vasi Ižakovci, poskrbi za ta pristen dogodek. Büjraški dnevi so pravo doživetje, ki prikazuje bűjraštvo kot način življenja ob reki Muri. Občinstvo se lahko potopi v tradicijo, etnografijo, družabnost in kulinarične dobrote. Büjraški dnevi so namenjeni ohranjanju spomina na čase, ko so se ljudje z golimi rokami in naravnimi sredstvi iz gozda borili proti narasli reki Muri, da bi jo preusmerili stran od svojih polj in domov. To je dogodek, ki prebudi spomin na življenje in delo ljudi, ki so stoletja preživeli ob tej živi reki. Büjraški dnevi so pravi časovni stroj, ki vas bo popeljal nazaj v zgodovino, hkrati pa vam bo dal občutek, da ste del nečesa posebnega in pomembnega.
Kot pika na i pa je občinski praznik Občine Beltinci 17. avgusta. Ta datum pa ni le občinski praznik, ampak je tudi državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni. Po dolgih stoletjih madžarske oblasti je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference prešlo pod okrilje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar je ponovno združilo prekmurske Slovence z matičnim narodom. 17. avgust tako prinaša ne le spomin na zgodovinsko združitev, ampak tudi ponos in pripadnost prekmurski kulturi in dediščini. Kljub temu, da ta dan ni dela prost dan, je prav gotovo dan, ki ga prebivalci Beltincev obeležijo s posebno energijo in veseljem.
Pridružite se dogajanju v Beltincih in se prepustite razigranemu vrvežu, ki vas bo navdušil z zanimivimi, pestrimi in nagajivimi dogodki ter atraktivnimi doživetji. Beltinci so prepojeni s čarobnostjo in srčnostjo, ki bosta navdušili še tako zahtevne obiskovalce. Ne zamudite priložnosti, da doživite ta pristni košček slovenske kulture in tradicije na svoji koži!
https://e-obcina.si/Datoteke/UpravljalecDatotek/21/VirtualnaPanorama/Obcina_Beltinci_MiT-360VP.html
https://www.ztks-beltinci.si/usr/360VP/Obcina_Beltinci_MiT-360VP.html
Zabeležite datume:
Beltinci, julij 2023
Jurka, bezeg in gibanica, zakamuflirani v čokolado
Ena najbolj zabavnih iger je “ugani, kaj je notri”.
In prav to se lahko - otroci bodo več kot navdušeni, verjemite! - igrate s pralinami Posestva Passero sredi Tešanovec.
Na zunaj so njihovi pralineji popolnoma enaki. Šele, ko so v ustih, pa ugotoviš, ali gre za samorodno jurko, dišeči bezeg ali slastno gibanico! In, če je tvoj odgovor pravilen, je tvoj še en praline! Jaaaa!
Govorimo o podeželski čokoladnici, ki pa je več kot podeželska; pa tudi več kot čokoladnica.
Njihovi pralineji so prejemniki nagrad; taki so pralineji iz bučnih semen z bučnim oljem. Suhe hruške, oblečene v čokolado, pa so gotovo potencialne kandidatke za nove nagrade.
Kot posestvo, ki imajo tradicijo, dolgo več generacij, ponujajo tudi vrsto okusnih domačih dobrot, pridelanih prav na njihovi domačiji. Te lahko kupite v njihovi majhni trgovini z domačimi delikatesami in jih vzamete domov; zase ali pa jih podarite kot darilo.
Z blagovno znamko Passero zagotavljajo, da so domači izdelki visoke kakovosti; taki so recimo zlata prekmurska šunka, suhe mesnine in paštete, raznovrstni namazi, bučno olje, pesto, sokovi, sirupi, žganjice, likerji in vina.
V ambientu Male kavarne se lahko pristno sprostite in se posladkate ob prekmurski gibanici, sveži piti ali naravnem sladoledu. Užijte skodelico kave ali osvežilno zeliščno limonado ter doživite trenutke sladkih užitkov. Po dogovoru vam pripravijo tudi pokušino vrhunskih vin in raznovrstnih dobrot s posestva.
Če pa želite bivanje v Prekmurju podaljšati in raziskovati Prekmurje, vam ponujajo udobne apartmaje z retro navdihom v počitniški hiši. Počutili se boste kot doma, saj imajo prav vsa udobja sodobnega življenja.
Posestvo Passero je destinacija, ki združuje vrhunsko kulinarično razvajanje, edinstvene okuse in neizmerno gostoljubje.
Najdete ga v Tešanovcih, slaba 2 km iz Moravskih Toplic v smeri proti Bogojini.
Če bivate v Moravskih Toplicah se do Posestva Passero lahko sprehodite slabih 20 minut. Nad postrežbo in njihovo gostoljubnostjo boste zelo presenečeni.
Tudi mi radi zahajamo k njim 😊.
V njem si je nekoč dinozaver zjutraj umival zobe! Res! V bližini jezera je namreč opuščen peskokop, v katerem so leta 1993 izkopali mlečni zob donoterja, ki je bil prednik mastodonta. Kdo je ta stric? Mastodont je prednik današnjega slona in njegov prednik se je - očitno - pred tisočletji sprehajal tod mimo. Zob pa hranijo v Prirodoslovem muzeju v Ljubljani.
Jezera pa kljub temu niso preimenovali v Donotersko jezero, ampak je Ledavsko, znano pa je tudi kot Kraško jezero. Ledavsko zato, ker je jezero narejeno umetno na reki Ledavi. Kraško pa zato, ker leči na območju vasi Krašči - in delno Ropoče, saj zavzema površino 281 hektarjev.
Jezero so ustvarili, ker je Ledava v svojem spodnjem toku pogosto poplavljala; ob najhujših poplavah je bilo v Murski Soboti več kot pol metra vode.
Stalno je zalitih 130 ha površin, severni del jezera pa je močno zaraščen in ga prerašča vrbje, trnje in rogoz, delno pa je travnik. Jezero in travnik nad njim sta prepoznana kot naravni vrednoti državnega pomena, saj so se z zajezitvijo voda razvila mokriščna, obvodna in vodna življenjska okolja, kjer živi veliko redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Veliko med njimi je evropsko pomembnih (natura 2000), številne med njimi so zavarovane tudi s slovenskimi predpisi.
Kopanje v jezeru zaradi kakovosti vode ne ustreza kriterijem za kopanje v naravnih kopališčih, lahko pa se sprehajate, ribarite ali opazujete ptice. Lahko se zgodi, da boste srečali celo vidro!
LUŠTna domačija združuje za vas vse na enem mestu!
Od sproščenega posedanja v kavarni z edinstvenim razgledom do nakupa lokalnih pridelkov in izdelkov.
Edinstven razgled na rastlinjak ponuja prav posebno doživetje, ki ga ni moč izkusiti nikjer v Sloveniji. Na LUŠTni domačiji v Renkovcih lahko obiskovalci kupijo zares svež paradižnik LUŠT, pa tudi dobrote lokalnih izdelovalcev in pridelovalcev. Poleg tega so užitki toliko večji, saj gre za sproščeno okolje, odlično kavo, ki ji delajo družbo osvežilni napitki, tortice, pica in sladoled in še in še.
Za vse obiskovalce pa so pripravili nekaj zelo posebnega - virtualen vstop v oba rastlinjaka v Renkovcih in Mali Polani. Da je doživetje zares popolno, lahko obiskovalci prisluhnejo predstavitvi načina pridelave paradižnika in si privoščijo še pokušino. Na koncu pa se osvežijo s sveže stisnjenim sokom iz paradižnika LUŠT ali paradižnikovim sladoledom!
Predstavitev načina pridelave paradižnika izvajajo v zato namenjenem hodniku oziroma LUŠTni izložbi v rastlinjaku.
To je za mnoge nepozabna izkušnja, saj jih pri tem oblečejo tudi v posebna zaščitna oblačila.
Na LUŠTni domačiji so na voljo izdelki in pridelki lokalnih dobaviteljev. Poleg tega sodelujejo z raznimi lokalnimi dobavitelji, ki paradižnik na različne načine predelujejo. Tako boste v njihovi trgovini našli denimo paradižnik, oblit z rubin čokolado; pa takega, ki je vložen v bučno olje, ali pa paradižnikovo mezgo in omako za testenine, pa liofiliziran ali pa sušen paradižnik, paradižnikov sladoled, gin s priokusom paradižnika in še kaj.
Obiskovalci lahko izberejo tudi med izdelki iz ličja ter raznimi spominki iz lokalnega okolja, seveda pa se lahko oblečejo tudi v “LUŠTna bejba” ali “LUŠTen frajer” majčke. Njihovi dobavitelji, kot tudi tisti, ki njihov paradižnik predelujejo v razne izdelke, prihajajo iz lokalnega okolja, zato so transportne poti dobave pridelkov in izdelkov kratke. Kupci pa paradižnik naložijo v vrečke, ki so izdelane iz odpadnih stebel paradižnika LUŠT. Papir, iz katerega je izdelana vrečka, so izdelali s sodelovanjem z Inštitutom za celulozo in papir v Ljubljani. Vrečka pa je potiskana s sonaravno barvo in zlepljena s škrobnim lepilom. Zato jo lahko uporabnik po uporabi reciklira bodisi v domačem kompostniku bodisi med odpadnim papirjem. S tem so vzpostavili nov cikel krožnega gospodarstva in tako prispevajo k naši skupni, bolj trajnostni prihodnosti.
Aha, pa še tega ne pozabimo - obiskovalci imajo možnost polnjenja svojih električnih konjičkov na električni polnilnici, ki je pred Luštno domačijo. Ker jim je mar - tako Luštni domačiji, kot obiskovalcem!
Ste že spoznali čarobno vodno lepotico, ki so ji že nekoč pripisovali posebno čudežno moč, saj naj bi ljudem, ki so si z vodo iz izvira na hribčku nad jezerom spirali oči, izboljšal vid, nekateri pa naj bi tudi spregledali?
Govorimo o Bukovniškem jezeru, umetnem jezeru, ki je nastalo z zajezitvijo potoka Bukovnica in o izviru Svetega Vida, ki je malo stran od kapele svetega Vida, v gozdu nad jezerom. Da je to območje res prepleteno s čudežnimi energijami, so ugotovili tudi radiestezisti, ki so okrog jezera odkrili in označili 26 energijskih točk, ki lahko ljudem pomagajo pri različnih nevšečnostih.
Drugače pa je jezero zelo primerno za ohladitev sredi najbolj vročega poletja, saj je sredi gozda, južno od naselja Bukovnica in okoli njega teče tudi gozdna učna pot, ki se začne nad ribiško kočo in je dolga kilometer in 700 metrov. Ob jezeru, ki je globoko približno tri metre - ponekod največ osem - boste srečali tudi veliko ribičev, otroci pa bodo obiska jezera in bukovniškega gozda najbolj veseli, saj je prav tam atraktiven Pustolovski park Bukovniško jezero, kjer tako otroke kot pogumne starše čaka neomejena zabava v plezanju!
V pustolovskem parku z navdušenjem poleg otrok in družin sprejmejo tudi šolske skupine ali skupine sodelavcev, ki si želijo dober in učinkovit teambuilding.
Tudi Prekmurje ima najvišji vrh! Sicer ni pretirano visok - gre za 418 metrov nadmorske višine - pa vseeno. To je Sotinski breg, ki je najvišji vrh Prekmurja; Prekmurci so ga poimenovali tudi “Kugla” oziroma “Prekmurski Triglav”.
Na Prekmurskem Triglavu so bili zgradili še 14 metrov stolp, s katerega se je videlo še dlje, je pa jeseni leta 2022 stolp pogorel.
Vseeno boste ob jasnem vremenu s Kugle videli velik del severovzhodne Slovenije, del Avstrije, Madžarske in Hrvaške!
Novembra 2006 pa so na Sotinskem bregu postavili avtomatsko meteorološko merilno postajo. Vremenska koča in vetrovnik beležita meteorološke podatke za Agencijo Republike Slovenije za okolje.
Le dva metra nižji od Sotinskega je Serdiški breg - ki mu rečejo tudi Rdeči breg - in je torej visok 416 metrov. Zakaj “rdeči”? Ker je tam menda prst rdeča. Na drugem najvišjem vrhu Prekmurja je tudi majhna brunarica in nekaj klopi, da se lahko usedete in uživate v pogledu in krasnem zraku.
Tam, kjer raste najboljša gibanica, v Hiši gibanice!
Nisi vedel? Da gibanica raste??
Seveda, kako, da ne? V Hiši gibanice ti bomo pokazali, kako zrasteta dve zelo
kulinarično posebni sladici - prekmurska in prleška gibanica.
Poznaš?
Poznaš obe?
Dejstvo je, da imata obe vsaj eno skupno lastnost: domače, pristne prekmurske in prleške sestavine, ki jih pridne roke preoblikujejo v nekaj tako slastnega kot je gibanica.
Da je še nisi poizkusil?
Katere? Prleške ali prekmurske? Nobene?!
Ojoj - potem pa brž v Renkovce!Pokliči in se prej naroči za obisk, saj ti bodo ne le povedali, tudi pokazali ti bodo, iz česa, zakaj in kako zraste najboljša gibanica - pa najsibo prekmurska ali prleška.
Ne bodo pa le kazali; gibanice je namreč potrebno tudi božati!Zato se pripravi na res posebno razburljivo doživetje, polno strasti in drugih slastnih stvari.
Hiša gibanice stoji na principih socialnega podjetništva, saj se odgovorno vedejo tudi do pri njih zaposlenih invalidov, lokalnih dobaviteljev in lokalne skupnosti.
V Hiši gibanice pa lahko kupite še vse izdelke blagovne znamke Hudo dobro - od slanih do sladkih: olupljene jabočne in hruškove krhlje, sadne trakce, kekse z jabolki, bučnimi semeni, čokolado in ovsenimi kosmiči, pa jabolčno čežano in jabolčno čežano s črnim ribezom, omako s paradižnikom in najrazličnejše krekerje - vse je izdelano ročno in iz domačih sestavin, zato je - Hudo dobro!
Več na: https://www.hudo-dobro.si/hisa-gibanice.html
Zaplavajte v legendi, obiščite poletno mestno kopališče v Murski Soboti!
Mestno kopališče, ob katerem so zrasli Sobočanci in mnogi drugi Prekmurci, je nekaj najlepšega, kar lahko doživite sredi razgretega poletja!
Od junija pa vse do septemba vas pričakuje ne le prijetna vodna osvežitev, ampak predvsem veliko sence, saj je mestno kopališče tik ob Fazaneriji, kjer raste edina prava senca - senca mogočnih, starih dreves. In vedno boste našli kotiček, kjer se boste lahko spočili po vragolijah v štirih bazenih - olimpijskem bazenu, bazenu, ki ga vsi kličemo “stari”, otrok pa ne boste pogrešali, saj bodo ali v togobanskem bazenu in na toboganu ali pa v otroškem bazenu. Vsi, ki ste virtuozi v skokih v vodo, pa lahko zablestite v skokih iz skakalnega stolpa - z višine dveh metrov in pol, lahko pa tudi s treh metrov!V hladni senci so tudi igrišča za odbojko na mivki - kar pet jih je, seveda pa si lahko privoščite tudi osvežitev v obliki pijače in hrane, ki jo kupite na kopališču.
Odprto vse dni v tednu! Od jutra - 9.00 - do večera do 20.00.
Morja zlata, mimo katerih se peljete, kar kličejo, da se potopite vanje in naredite eno ali dve nepozabni fotki! Če imate oblečeno kaj modrega, bo pa to šlo viralno!
Drugače pa so ta nepregledna zlata polja polja oljne ogrščice, poljščine, ki je namenjena pridelavi rastlinskega olja, biodizla ter goriva za pogon dizelskih motorjev.
Redkokdo se še spomni, da so včasih to olje uporabljali za olja za svetilke in mazanje strojev, sploh ga niso jedli! Olje pa je bilo - za razliko od današnjega, ko je tudi olje zlate barve - zeleno, saj so bile nekdanje sorte stare, malo drugačne in so tudi zaradi načina pridelave dajale olje, ki je imelo nežno zeleno barvo.
Slišali ste že za Panonsko morje, seveda.
No - lahko pa se v njem tudi kopate! Jaaaa, čisto res! Vsaj v njegovih ostankih.
Le nekaj minut iz Murske Sobote (vožnje z avtomobilom ali kolesom) je namreč Soboško jezero, ki so mu domačini včasih pogosteje rekli tudi Soboška kamešnica, danes pa je to - na kratko - Expano,
saj ob jezeru stoji paviljon, s katerim se je naša država predstavljala na svetovni razstavi Expo Milano leta 2015.
Expano, kjer lahko spijete kavo, kaj pojeste ali kupite in si ogledate multimedijsko razstavo o Pomurju, je torej tik ob Soboškem morju, ki vabi, da se ob njem spočijete, okopate, naplavate, namočite, pa tudi srfate, supate, jadrate, se popeljete s kajakom in še kaj.
Če vas bolj kot voda privlači svoboda, pa so tam na voljo štiri hišice s kamini - odlični prostor za dooolge piknike, medtem, ko se otroci igrajo na bližnjih igralih ali v vodi. Ob Soboškem morju pa je tudi gibalni park za odrasle, ki ga preprosto morate preizkusiti!
Vijolični lepotec, ki kraljuje na prekmurskih poljih, osvoji prav vsako oko.
Kmalu pa bo osvajal tudi brbončice, saj je vijoličasti mak - za razliko od rdečega, ki je poljski in je pravzaprav plevel - vrtni mak, ki ga gojijo zaradi zrnja.
Zdaj veste, od kod prihajajo najboljše makove potice in seveda tudi najboljše prekmurske gibanice! S prostranih prekmurskih polj.
Vodna lepotica, ki se iz tipične visokogorske reke spremeni v malo počasnejšo, a še vedno mično gospodično, ki je ne more pozabiti nihče, ki se sreča z njeno energijo.
Mura izvira v Visokih Turah v Avstriji, v avstrijski zvezni deželi Salzburg in najprej teče po ledeniški dolini Lungau, nato pa vstopi v zvezno deželo Štajersko in po njej mimo Gradca ter Lipnice priteče do mejne Gornje Radgone. Prečka Slovenijo in pri Razkrižju vstopi na Hrvaško, teče po hrvaško-madžarski meji in se pri Legradu združi z reko Dravo.
O izvoru imena te prekrasne reke si etimologi niso enotni. Razvilo bi se lahko iz slovanske besede za temen, črn, kar naj bi se ohranilo tudi v besedi muren ali poimenovanju “mura” za žival temne barve. Tako naj bi ime Mura pomenilo “temna voda”.
Mura je že stoletja mejna reka in je za Prekmurce včasih pomenila izrazito, težko prehodno prepreko.
Na avstrijskem delu Mure deluje 22 hidroelektrarn z instalirano močjo več kot 10 MW. So večinoma pretočnega tipa.
Na slovenskem delu Mure je samo Mala hidroelektrarna Ceršak z instalirano močjo 0,66 MW.
Ob reki Muri je izjemno bogat poplavni svet z značilno floro in favno, ki ga varuje UNESCO kot biosferno območje v petih državah.
Leta 2021 pa je postal biosferni rezervat reke Mure v Sloveniji tudi del širšega biosfernega rezervata petih držav pod naslovom Five country Biosphere Reserve Mura-Drava-Danube (Austria, Croatia, Hungary, Serbia, Slovenia) in obsega največji in najbolje ohranjen rečni sistem v Srednji Evropi. S tem želijo ustvariti model mednarodnega sodelovanja pri upravljanju povodja.
Fotografija: Niko Časar
Kraljica prekmurske kulinarike!
Prekmurska gibanica je zelo znano pecivo, ki se je včasih peklo le ob najbolj svečanih priložnostih, saj je prekmurska gibanica tako polna nadevov, da je bila včasih sestava gibanice velik finančni zalogaj za preproste kmečke ljudi.
Ta sladica je bogata tudi s kalorijami, saj je vsaka plast nadeva oblita s sladko smetano, jajci in maslom.
Sestavljena je iz dveh vrst testa - krhkega in vlečenega - ter štirih vrst nadeva: skute, maka, orehov in jabolk.
Imela naj bi 19 plasti, visoka pa naj bi bila vsaj 5 in največ 7 centimetrov.
Prekmurska gibanica nikogar ne pusti ravnodušnega! Ali rečeš: “Prosim, še!” ali pa ti je mešanica vseh teh okusov enostavno preveč in si raje naročiš kaj drugega iz bogate prekmurske zakladnice okusov. Recimo ajdovo zlejvanko ali pa gobovo juho z ajdovo kašo; morda dödöle ali langaš … skratka - iz Prekmurja lačni šli ne boste!
Bela štorklja je velika, dolgonoga ptica, ki je doma v Prekmurju in ima za nas poseben pomen.
Štorklje so veliki, lepi ptiči z dolgimi krepkimi kljuni. Te prelepe ptice naseljujejo mnoge regije, tudi v Sloveniji jih je najti v več pokrajinah, v Prekmurju pa so bile včasih pogostejše, kot so danes, ko njihovo število pada.
Nekdaj so menili, da so štorklje monogamne, vendar to drži le delno. Partnerja lahko po selitvi zamenjajo in se selijo brez njega. So pa na svoje gnezdo navezane prav toliko kot na partnerja. Njihova gnezda so prava arhitekturna mojstrovina in jih štorklje uporabljajo mnogo let.
Štorklje imajo zanimiv način komuniciranja v gnezdu. Poleg tega imajo prefinjen okus pri hrani, saj se prehranjujejo z žabami, ribami, žuželkami, deževniki, malimi pticami in majhnimi sesalci. Znane so tudi po svojih jadralnih sposobnostih. Pri letenju izkoriščajo toplotne zračne tokove, s čimer prihranijo ogromno energije.
Mitološki in kulturni pomen štorkelj je izredno velik, predvsem zaradi njihove velikosti, monogamije in zvestobe gnezdu.
Bela štorklja je recimo simbol Haaga na Nizozemskem, neuraden simbol Poljske, kjer gnezdi četrtina parov štorkelj v Evropi, ter neuraden simbol Prekmurja v Sloveniji.
V zahodni kulturi je bela štorklja simbol rojstva. V preteklosti, ko je bilo govoriti o spolnosti in razmnoževanju tabu, so starši otrokom razlagali, da jih je prinesla štorklja.
Verjeli so namreč, da so štorklje prinašalke sreče in blaginje.
V popularni kulturi se pogosto pojavlja slika štorklje, ki nosi otroka. Drobne rožnate ali rdečkaste madeže, ki se pojavljajo na vekah, med očmi, na zgornjem delu lica in na vratni gubi nekaterih novorojenčkov, so občasno imenovani "štorkljini ugrizi". Kljub znanstvenemu znanju o razvoju žil so ti madeži ostali del prikupnega mita.
Bela štorklja je čudovit in pomemben ptič, ki nas navdaja z občudovanjem in globokim spoštovanjem.
S svojo prisotnostjo in simboliko napolnjuje Prekmurje ter nas spominja na lepoto narave in čarobnost življenja. In - če se malo pošalimo - če pridete v Prekmurje in vidite štorkljo, vam bo to prineslo srečo!
Kar preverite … 😉
